Visokotemperaturni površinski termočlen tipa K iz nerjavečega jekla
Opis izdelka
Termočlen je pogost element za merjenje temperature. Načelo delovanja termočlena je relativno preprosto. Temperaturni signal neposredno pretvori v signal termoelektromotorne sile, ki ga nato s pomočjo električnega instrumenta pretvori v temperaturo merjenega medija. Čeprav je načelo preprosto, merjenje ni preprosto.
Načelo delovanja
Termoelektrični potencial, ki ga ustvari termočlen, je sestavljen iz dveh delov, kontaktnega potenciala in termoelektričnega potenciala.
Kontaktni potencial: Vodniki iz dveh različnih materialov imajo različno gostoto elektronov. Ko sta dva konca prevodnikov iz različnih materialov združena, na stičišču pride do difuzije elektronov, hitrost difuzije elektronov pa je sorazmerna z gostoto prostih elektronov in temperaturo prevodnika. Na stičišču se nato tvori potencialna razlika, tj. kontaktni potencial.
Termoelektrični potencial: Ko je temperatura obeh koncev prevodnika različna, je hitrost medsebojne difuzije prostih elektronov na obeh koncih prevodnika različna, kar predstavlja elektrostatično polje med koncema z visoko in nizko temperaturo. V tem času se na prevodniku ustvari ustrezna potencialna razlika, ki se imenuje termoelektrični potencial. Ta potencial je povezan le z lastnostmi prevodnika in temperaturo na obeh koncih prevodnika ter nima nobene zveze z dolžino prevodnika, velikostjo prečnega prereza in porazdelitvijo temperature vzdolž dolžine prevodnika.
Konec, ki se neposredno uporablja za merjenje temperature medija, se imenuje delovni konec (znan tudi kot merilni konec), drugi konec pa se imenuje hladni konec (znan tudi kot kompenzacijski konec); hladni konec je priključen na prikazovalnik ali podporni instrument, prikazovalnik pa bo prikazal termočlen, ki je ustvaril termoelektrični potencial.
